Občini Škocjan in Kočevje sta se edini v regiji prijavili za projekt eko socialne kmetije. V Škocjanu bo kmetija na Bučki. Obe občini bosta skupno prejeli 350.000 evrov nepovratnih sredstev. Občina Škocjan je nosilka projekta v regiji in bo prejela 200.000 evrov, Občina Kočevja pa je partnerica in bo prejela 150.000 evrov.
V obeh občinah so v to vložili veliko dela in prizadevanj. Projekt je nato 21. julija 2017 potrdil še Svet regije Jugovzhodne Slovenije. Trenutno je več znanega o poteku aktivnosti v občini Škocjan.
Iz dostopnih podatkov za Škocjan mora občina zagotoviti oziroma zgraditi infrastrukturo, ki jo bo nadalje oddala v uporabo partnerju. Ta bo izvajal in financiral program vzpostavitve ustreznih pogojev za aktivno udeležbo in nastanitve ranljivih skupin. Občina že pripravlja dokument identifikacije investicijskega projekta, tako imenovanega DIIP-a. Temu bo sledila pogodba za črpanje sredstev.
Projekt eko socialne kmetije na Bučki je glede na prvotne ocene ocenjena na okoli 500 tisoč evrov. V to so všteti odkup kmetije, prenova obstoječih objektov v dnevni center, novogradnja objekta za bivanje in ureditev kmetije. Kot rečeno bo občina s tega naslova prejela 200 tisoč evrov nepovratnega denarja.
Primer eko socialne kmetije primer dobre prakse
Eko socialne kmetije v Sloveniji že poznamo. Najbolj znana je kmetija Korenika v Šalovcih, v osrčju Krajinskega parka Goričko. Na tovrstnih kmetijah gre sicer za projekte ekološke pridelave in predelave hrane, pri tem omogočajo zaposlovanje in rehabilitacijo ranljivih ciljnih skupin. Kmetije se lahko širijo in tudi število delavcev oziroma zaposlenih, ki vsakodnevno delajo na takšni kmetiji, se lahko povečuje. Kmetijo Korenika v Šalovcih predstavljajo tudi kot primer dobre prakse na področju socialnega podjetništva, zaposlovanja invalidov in oseb iz drugih ranljivih družbenih skupine ter zaščitenega zaposlovanja.
Kmetija, kot jo zdaj poznajo v tistih krajih, ima zametke v letu 2008, ko so začeli z obnovo zapuščene kmetije ter začeli prve izobraževalne in delovne aktivnosti. Na Koreniki so vzpostavili sistem ekološke pridelave in predelave živil, tako na dobrih 20 hektarjih površin pridelajo poljščine, zelišča, sadje in zelenjavo, v naravi pa naberejo sadeže in gobe, ki jih predelajo v ekološke izdelke. Pod okriljem lastne blagovne znamke izdelujejo in prodajajo zeliščne čaje, hladno stiskana olja, sušeno in vloženo sadje in zelenjavo, ozimnico, sokove in sirupe ter podobno. Uredili so prostoren zeliščni vrt in domovanje za številne živali, ki so zelo priljubljene med najmlajšimi obiskovalci. S prihodom številnih obiskovalcev so vse bolj razvijali turistično in gostinsko dejavnost.
Ob tem vedenju čudi, da se za projekt eko socialnih kmetij ni prijavilo oziroma se za dodatni denar in razvoj ne potegujejo tudi v nekaterih ostalih občinah v naši regiji.
C. R.
