O čem v resnici te dni potekajo razprave, ko se govori o drugem tiru?

Po zakonu drugem tiru, o katerem bomo naslednjo nedeljo odločali na referendumu, bo izgradnja 27 kilometrov enotirne železniške proge stala okrog 1,4 milijarde evrov. To je okrog 52 milijonov evrov za kilometer proge, v Evropi je cena za kilometer primerljive proge okoli 18 milijonov evrov, skoraj trikrat manj.

Že iz tega je razvidno, da bomo v Sloveniji izgradnjo, če bo do nje po vladnem načrtu res prišlo, močno preplačali. Zgodilo se bo najmanj nekaj podobnega kot pri avtocestnem križu, kjer smo iz začetne milijarde na koncu prišli na 4,2 milijarde.

Ob takšnem predlogu se nam obetajo še novi davki

Če bo vladni predlog obstal, se nam obetajo tudi novi davki, vsaj dva samo zaradi izgradnje drugega tira. Ob vsem tem pa v državi še vedno ni točnih izračunov, koliko bo kaj stalo. Vladni predstavniki govorijo o številkah od 985 pa vse do 1800 milijonov evrov. Vse za istih 27 kilometrov proge, ki bo v bistvu še vedno samo enotirna. O 1800 milijonih je tako nedavno govoril Metod Dragonja, nekdanji državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, danes pa zaposlen v državnem podjetju 2TDK, ki ga je vlada ustanovila samo zato, da bo bdelo nad izgradnjo. Dodelila jim je celo koncesijo za 45 let. To pomeni, da Dragonja zelo dobro ve, kakšni so načrti.

Začeli bi šele leta 2020 in končali 2027

Pri 27 kilometrih proge, ki bodo sicer zgrajeni šele čez neverjetnih 10 let (leta 2027), pa gre le za 2 odstotka celotne slovenske železniške infrastrukture. V državi imamo namreč 1200 kilometrov železniških tirov. K temu bo treba v nadaljevanju zgraditi še en tir, kar pomeni, da se bodo stvari, če bodo obstale, samo še poslabšale, cena se bo najmanj podvojila, prišla bo vsaj na 3 milijarde evrov. Drugi tir te proge naj bi bil zgrajen leta 2033, kakor je to na enem od zadnjih soočenj potrdil tudi predstavnik ministrstva za infrastrukturo. Hkrati sosednja Italija že gradi svojo železniško povezavo od Trsta do Dunaja, v celoti bo zgrajena leta 2024 in nas bodo pošteno prehiteli.

Kaj pa nova delovna mesta?

Vladni predstavniki so pred časom govorili o 9000 novih delovnih mestih, ki naj bi jih dobili s to gradnjo. Na vprašanja, kje bodo, niso več odgovarjali. Zdaj pa je dokončno jasno, da teh delovnih mest ne bo. To bi namreč pomenilo, da bi bil na vsake 3 metre proge po en delavec, kar ni realno. Zato zdaj o tem niti ne govorijo več, da tega nihče ne zna razložiti, pa so pred kratkim pisale tudi Finance.

Močno zastarel projekt, stvari gredo tudi pri železnicah naprej

Po načrtu za izgradnjo, ki ga je vlada spravila skozi parlament po hitrem postopku, gre tudi za zelo zastarel projekt, star naj bi bil kar 20 let. Stvari pa se tudi na področju železnic zelo spreminjajo.

Ob takšnih cenah zato ne čudi, da so nasprotovanja tako dragi izgradnji, povrh še po zastarelem projektu, zelo velika. Hkrati je vse več opozoril, da je z zakonom uzakonjena tudi korupcija. Te sicer v Sloveniji ne manjka.

Pomembno pri tem je tudi to, da doslej v vseh razpravah ni nobenega, ki bi nasprotoval temu, da je boljša železniška povezava med Koprom in Divačo potrebna. Nasprotuje se le previsoki ceni in nejasni finančni konstrukciji, pa tudi zastarelemu projektu.

Če bi bilo 27 kilometrov enotirne železniške proge zgrajenih po evropsko primerljivih cenah, bi bilo prihranka preko milijarde evrov oziroma toliko bi manj porabili. Pogledali smo, kaj bi lahko za ta denar zgradili v regiji, ki jo pokrivamo.

Kaj bi lahko zgradili z denarjem, če bi bila cena za drugi tir normalna, takšna, kot bi morala biti?

Za milijardo evrov bi lahko zgradili celotno južno traso hitre avtoceste, imenovano 3. razvojna os, vključno s predorom pod Gorjanci. Preplastili bi lahko vse ceste na našem območju (in širše po Sloveniji). Zgradili bi lahko 3.a razvojno os od Ljubljane do Ribnice, Kočevja, Osilnice in hrvaške meje. Vse občine bi lahko dobile potrebne nove šole in vrtce. Za primerjavo. Izgradnja nove osnovne šole stane od 5 do 6 milijonov evrov. Novi most čez Krko, najmočnejši, v Mršeči vasi bi stal okoli 1,2 milijona evrov. Obnovili bi lahko razpadajoče in nevarne mostove, križišča, krožišča in podobno. In še je tega.

Ob 1000 milijonih preplačila za izgradnjo drugega tira na relaciji Divača – Koper bi bila to prava mala malica. Če bi denar obrnili tako, da bi bilo to v prid državi in državljanom, ne pa žepom posameznikov.