Mineva leto dni od začetka vnovične migrantske krize in poti prek Bele krajine

Migranti v BiH (vir: drukčiji radio 94.7 FM)

Policijska uprava Novo mesto je v lanskih 11 mesecih obravnavala 3.390 ilegalnih prehodov, kar je bilo skoraj 12-krat več kot leto pred tem. Največ teh prehodov je bilo na območju Bele krajine in manj na območju Posavja. Na območju Krajine v BiH jih trenutno čaka še okoli 3000.

Leta 2018 je na območje EU vstopilo okoli 150 tisoč ilegalnih migrantov. Najmanj jih je vstopilo prek Italije, največ pa prek Španije in po vzhodni sredozemski poti, katere del je tudi pot, ki vodi v Slovenijo.

Bosanski medij klix.ba v teh dneh poroča, da se na območju Unsko-sanskega kantona (Bihaća in Velike Kladuše) trenutno nahaja okoli 3000 ilegalnih migrantov, ki so nameščeni v  zbirnih centrih Bira, (hotel) Sedra in Miral, za njih so obnovili tudi objekt nekdanjega dijaškega doma Borići v Bihaću. Pot teh migrantov nadalje vodi večinoma v Belo krajino.

Konec januarja in v začetku februarja bo sicer minilo leto dni, ko je bilo na območju Bihaća in Velike Kladuše opazno večje število ilegalnih migrantov. Klix.ba poroča, da so se lani ob tem času migranti zaradi obilnih snežnih padavin in nezmožnosti prehoda bosansko-hrvaške meje zagozdili na tem območju. Šlo je za več deset skupin tujih državljanov. V začetku februarja 2018 so nato poiskali zatočišče pred mrazom, spali so v mestni džamiji v Veliki Kladuši, domačini pa so oblast pozvali k ukrepanju.

Lokalne oblasti v Bihaću in Veliki Kladuši so opozarjale na možni črni scenarij in nastanek migrantske krize, saj so z otoplitvijo na to območje dnevno prihajali novi migranti. Vendar pa se bosanska oblast na to, po navedbah medijev, ni odzvala pravočasno. Zato se je poleti število migrantov na tem območju povečalo na več tisoč. Stanje je eskaliralo z vzpostavitvijo železniške linije Sarajevo – Bihać, od jeseni dalje je nato skoraj vsako noč v Bihać prišlo več sto novih migrantov.

Konec oktobra je nato pokrajinska vlada sprejela odločitev, da bo do nadaljnjega onemogočila prihode novih migrantov na to območje. Stanje se je postopoma začelo izboljševati, v vmesnem času so bili vzpostavljeni tudi nastanitveni centri Sedra v Cazinu, Bira v Bihaću in Miral v Veliki Kladuši. V centru Bira v Bihaću so postavljeni kontejnerji, del jih prebiva v šotorih.

S tega območja tudi poročajo, da se je v zadnjih mesecih pomembno znižal prihod novih migrantov. Če jih je pred tem prišlo od 500 do 600 na teden, se je to zdaj znižalo pod 100. Dodajajo, da je razlog za to tudi zima (sneg na tem območju in nizke temperature) – klix.ba/

EU je Bosni in Hercegovini namenila 7,2 milijona evrov pomoči za reševanje migrantske krize.

V BiH do 19. novembra prijavljeni 22.111 migrantov

Bosanska služba za tujce je konec novembra poročala, da je bilo v BiH od 1. januarja do 19. novembra 2018 prijavljenih 22.111 nezakonitih migrantov. Za azil jih je zaprosilo 1.316 migrantov. O številu odobrenih ne poročajo. Največ migrntov jih je prišlo iz Pakistana (7.428), Irana (3.519), Sirije (2.768), Afganistana (2.687), Iraka (2043) in Libije (780). www.atvbl.com/

Slovenska policija poroča o 8.786 ilegalnih prehodih meje

Poročilo o ilegalnih migracijah slovenske policije kaže, da so policisti na slovenskih mejah od 1. januarja do 30. novembra 2018 obravnavali 8.786 ilegalnih prehodov državne meje, kar je 410,8 odstotka več kot v istem obdobju 2017.

Najpogosteje so obravnavali državljane Pakistana, Afganistana in Alžirije. Navajajo, da se povečuje predvsem število državljanov Pakistana, pa tudi nekaterih ostalih držav. Največ ilegalnih prehodov je obravnavala Policijska uprava Koper (47 odstotkov), sledi PU Novo mesto (39 odstotki). To kaže tudi na to, da se v zadnjem času prehodi migrantov krepijo prek koprskega območja. Še nedolgo tega je bilo razmerje med Koprom in Novim mesto 43:41.

Ne glede na to je PU Novo mesto v lanskih 11 mesecih obravnavala 3.390 ilegalnih prehodov, kar je bilo skoraj 12-krat več kot leto pred tem. Največ teh prehodov je bilo na območju Bele krajine in manj na območju Posavja.

Ilegalni prehodi v obdobju od januarja do konec novembra 2018. Vir: Policija, poročilo

Iz zadnjega poročila je tudi razvidno, da so slovenski policisti do konca novembra 2018 tujim varnostnim organom vrnili 4.549 tujcev, v enakem lanskem obdobju jih je bilo vrnjenih 837.

Največ, in sicer 4.428, jih je bilo vrnjenih na meji s Hrvaško, med njimi največ državljanov Pakistana (1.602).

Pomemben podatek je tudi to, da so tuji varnostni organi v istem obdobju v Slovenijo vrnili 580 oseb.

Kakšna je ocena slovenske policije?

Navajajo, da se je po pričakovanjih se je število ilegalnih prehodov izrazito povečalo v aprilu in maju, predvsem zaradi izboljšanja vremenskih razmer, uveljavitve nove poti nedovoljenih migracij čez Bosno in Hercegovino ter zaradi velikega potenciala ilegalnih migrantov, ki se so se znašli na območju Zahodnega Balkana. Trendu velikega števila je sledil sezonski trend upada števila ilegalnih prehodov.

Število sprejetih oseb od sosednjih varnostnih organov se povečuje predvsem na meji z Italijo. Znaten del sprejetih tujcev predstavljajo tisti, ki zapustijo nastanitvene kapacitete prosilcev za mednarodno zaščito in potujejo proti ciljnim državam. Število izročenih tujcev se je opazno povečalo tudi zaradi krepitve sodelovanja s hrvaškimi varnostnimi organi. Povečanje je bilo zaznano predvsem v zadnjem obdobju. – poročilo

Na Hrvaškem navajajo, da jim je Slovenija vrnila le 1200 migrantov

Ob tem, ko je slovenska policija v svojem poročilu zapisala, da je do konca novembra 2018 Hrvaški vrnila 4.428 migrantov, pa je hrvaško notranje ministrstvo 14. decembra 2018 poročalo, “da je Slovenija Hrvaški vrnila 1200 migrantov“.

Na novinarski konferenci so še povedali, da so lani na Hrvaškem beležili 66 odstotkov več nezakonitih prehodov državne meje. Na Hrvaško je nezakonito prišlo 7.500 migrantov, od tega jih je za azil zaprosilo 979. Pri tem so v karlovški županiji zabeležili 831 ilegalnih prihodov, za azil jih je zaprosilo 108. – tukaj

Po Hrvaški gredo tri migrantske poti, in sicer prek območja Karlovca, Siska in Like ter Senja. Migranti so lani na Hrvaškem povzročili več kaznivih dejanj, osem je bilo napadov na policiste. Hrvaška policija je prijela tudi 547 tihotapcev migrantov, od tega okoli 120 na karlovškem območju.

Nadalje so v karlovški policijski upravi že decembra dejali, da se migrantska pot seli južno od Karlovške županije.

V EU lani ilegalno vstopilo približno 150 tisoč oseb

Po podatkih Frontexa, agencije za evropsko mejno in obalno stražo, je v letu 2018 v Evropsko unijo ilegalno vstopilo približno 150 tisoč oseb. Pri tem obstajajo tri migrantske poti: osrednja mediteranska (prek Italije), zahodna mediteranska (prek Španije) in vzhodna mediteranska (to je del, ki vodi prek Slovenijo).

Prek Italije je v EU prišlo okoli 23 tisoč ilegalnih migrantov, prek Španije 57 tisoč migrantov, prek vzhodnega dela pa okoli 56 tisoč ilegalnih migrantov. Preostalih okoli 14 tisoč je prišlo po drugih poteh.

V Frontexu navajajo, da je do velikega zmanjšanja ilegalnih prehodov prišlo zaradi velikega zmanjšanja prihodov po osrednji mediteranski poti – v Italijo, kamor prihajajo iz Libije, Alžirije in Tunisa. V tem delu je lani prišlo vsega 23 tisoč ilegalnih migrantov, kar je bilo 80 odstotkov manj kot leta 2017.

Razlog za to je stroga politika italijanskega notranjega ministra Mattea Salvinija, ki je junija 2018 zaprl pristanišča za migrantske ladje, italijanska vlada pa je sprejela tudi nove protimigrantske zakone.

Hkrati pa se je število prihodov od Maroka do Španije lani podvojilo. Migranti namreč uporabljajo pot od Maroka preko zahodnega dela Sredozemskega morja. V letu 2018 je tako v Španijo prišlo 57 tisoč ilegalnih migrantov. Frontex navaja, da večina migrantov uporablja pot iz držav subsaharske Afrike, pri tem je v zadnjih mesecih opazen zmanjšan prihod Maročanov. V Frontexu navajajo, da številni migranti prihajajo iz Gvineje, Malija in Alžirije. Ob tem je španska vlada lani odobrila pristanek več ladij z migranti, katerim so Italija in Malta zavrnile pristanek na njihovem območju.

Tretja migrantska pot je preko vzhodnega dela Sredozemskega morja, kjer prihajajo večinoma Sirijci, Afganistanci in Iračani. To je pot, ki vodi tudi v Slovenijo. Po tej poti je lani v EU prišlo okoli 56 tisoč migrantov.

Frontex navaja, da je bilo lani med vsemi migranti, ki so prišli ali poskušali priti v EU približno 20 odstotkov (petina) žensk in petina mladoletnikov, okoli 4000 od vseh 150 tisoč ilegalnih migrantov pa je bilo otrok. Iz tega sledi, da je med migranti krepka večina moških. Vir: tukaj

Epilog: Iz podatkov je razvidno, da je v EU lani prek treh migrantskih poti prišlo okoli 150 tisoč ilegalnih migrantov. Najmanj prek Italije, kjer so sprejeli potrebne protimigrantske ukrepe. Španija je do migrantov bolj radodarna. Za Madžarsko pa tudi vemo, da ilegalnim migrantom pot prek te države ni dovoljena. Ostaja še Slovenija.

Pri tem se številke, če jih primerjamo z bosanskimi in hrvaškimi, precej razlikujejo, kar vodi tudi k domnevi, da se veliko migrantov pri nezakonitem prehodu v EU izogne nadzoru.

J. M.