Marakeške deklaracije ne sprejemajo Madžari, Poljaki in Avstrijci, Šarec še vedno molči

Policijska akcija v Bihaću sredi tedna, kjer so zasegli veliko hladnega orožja in tudi mamil. (vir: avaz)

Na območju Bele krajine, predvsem Črnomlja, je letos v Slovenijo nezakonito vstopilo okoli 2.700 ilegalnih migrantov, v Sloveniji skupno 6.667, kar je najmanj 5,1-krat več kot v istem obdobju lani. Med ilegalnimi migranti je največ Pakistancev, Alžircev in Afganistancev. Avstrija izvaja poostren nadzor na svoji južni meji. Marakeški politični deklaraciji so podporo izrekli že na Madžarskem in Poljskem, po najnovejših podatkih tudi Avstrija.

Kaj pa Slovenija? Marjan Šarec se je zavil v molk. Medtem pa so migranti v BiH čedalje bolj živčni, pretepajo se, policisti so v bihaški akciji našli veliko hladnega orožja in tudi mamil.

Policisti so do 30. septembra 2018 obravnavali 6.667 ilegalnih prehodov meje, kar je 5,1-krat več kot lani v istem obdobju. Lani je bilo namreč 1.305 ilegalnih prehodov. Večina prehodov je na območju policijskih uprav Koper in Novo mesto. Na območju PU Koper je bilo 46 odstotkov, na območju PU Novo mesto pa 41 odstotkov obravnav ilegalnih prehodov.

Znano je, da je na območju PU Novo mesto najbolj na udaru Bela krajina oziroma območje občine Črnomelj. Iz podatkov policije sledi, da je na tem območju letos v Slovenijo nezakonito vstopilo najmanj 2.700 ilegalnih migrantov.

Med ilegalnimi migranti je bilo največ Pakistancev, Alžircev in Afganistancev. Policija v svojem devetmesečnem poročilu navaja, da se povečuje predvsem število državljanov Pakistana in tudi število državljanov “drugih migracijsko najbolj rizičnih držav”.

Slovenski policisti so v devetih mesecih tujim varnostnim organom vrnili 2.947 tujcev. Največ, 2.851, jih je bilo vrnjenih na meji s Hrvaško. Pri tem je bilo vrnjenih največ Pakistancev (1.050).

Prošnje za azil vložilo preko 2.300 migrantov

Po navedbah novega ministra za notranje zadeve, Boštjana Poklukarja, je prošnjo za azil v Sloveniji vložilo več kot 2.300 ilegalnih migrantov. Po zasedanju Sveta EU za pravosodje in notranje zadeve v Luksemburgu je povedal, da se stanje na zahodno-balkanski poti ne izboljšuje. “Še posebej zaskrbljujoče so razmere v Bosni in Hercegovini, ki se kljub izdatnim naporom Evropske komisije žal poslabšujejo,” dejal.

Kaj pa BiH?

Iz BiH zadnje čase ni veliko podatkov o tem, koliko migrantov se nahaja na njihovem območju. Po tistem, ko je njihov notranji minister pred časom dejal, da je večina migrantov zapustila območje (bilo naj bi jih okoli 4.500), novih izjav nismo zasledili.

Že takrat pa so poznavalci razmer to presodili v luči domnevnega dogovora med nekdanjo Cerarjevo in bosansko vlado o tem, da naj bi v Slovenijo preselili okoli 10.000 migrantov.

V Bihaću množičen pretep in policijska akcija: hladno orožje, mamila

Iz BiH so v zadnjem tednu prišle zgolj informacije o množičnem pretepu na območju naselja Borići v Bihaću, kjer so se migranti najprej stepli med seboj, nato so napadli še varnostnike in policiste ter uničili dva njihova avtomobila. Pomirili so jih šele tako, da so policisti večkrat ustrelili v zrak. Ponovno je prišlo do izraza, da med migranti prevladuje večja nestrpnost, pri čemer naj bi izstopali spori med Iranci in Afganistanci. Naslednji dan je bosanska policija v začasnem migrancijskem centru dijaškega doma izvajala policijsko akcijo.

Pri tem so našli 49 kosov različnega hladnega orožja, nožev, britvic, jeklenih palic, s katerimi se lahko povzroči telesne poškodbe, pa tudi mamila. Našli so namreč večje število zavojev z vsebino, ki “asociira na marihuano”, kot so poročali v BiH.

Marakeška politična deklaracija: Slovenija soglaša

V Sloveniji se v zadnjih dneh veliko govori o Marakeški politični deklaraciji, ki je bila sprejeta 2. maja 2018 v Marakešu (Maroko). Med sprejemniki je navedena tudi Slovenija, čeprav nihče v vladnih službah ne priznava takratne navzočnosti v Maroku.

Iz ministrstva za zunanje zadeve (v prejšnji sestavi vlade je tega vodil Karl Erjavec, zdaj je to Miro Cerar) pa so za naš portal tik pred menjavo vlade izrecno potrdili, da “Slovenija soglaša z načeli Marakeške deklaracije“.

Marjan Šarec ne odgovarja

Nadaljevanje zgodbe o tem naj bi v Maroku potekalo tudi 10. decembra 2018. O tem smo že prejšnji teden poslali več vprašanj tako v kabinet predsednika vlade Marjana Šarca kot na zunanje ministrstvo. Odgovora še vedno nismo prejeli, sinoči so nam iz ministrstva za zunanje zadeve sporočili, da bodo odgovorili najpozneje do torka naslednji teden. V Šarčevem kabinetu pa so se zavili v molk.

Deklaracije ne podpirajo: Madžarska, Poljska in Avstrija

O tem, da je Madžarska že odstopila od Marakeške deklaracije, smo že poročali. Ocenili so, da je ta neprimerna. V zadnjih dneh pa smo izvedeli, da deklaraciji nasprotujeta tudi Poljska in Avstrija. Avstrijski predsednik vlade Sebastian Kurz je po poročanju Blica dejal, da vsebine sporazuma v posameznih delih Avstrija ne more sprejeti in bodo naredili vse za ohranitev svoje suverenosti, da bodo samo odločali o vprašanju migrancij in jim tega nihče od zunaj ne bo narekoval.

Na podlagi tega smo se ponovno obrnili na Marjana Šarca, predsednika slovenske vlade, in ga prosili za mnenje tako o reševanju migrantske problematike kot vsebini Marakeške politične deklaracije. Podobno smo vprašali tudi Boruta Pahorja, predsednika države. Odgovora doslej nismo prejeli od nobenega.

Kaj določa Marakeška deklaracija?

V imenu človekovih pravic izenačuje status migrantov s preostalimi državljani. Med drugim migrantom podeljuje enake pravice tudi v primeru, ko storijo kakšna kazniva dejanja. Država mora trpeti ilegalne migrante, ne da bi smela kakorkoli ukrepati proti njim. Pri ilegalnem prestopu državne meje jim mora pustiti prosto pot. Če zaprosijo za azil, jim je to treba tudi omogočiti.

Na kratko: Določila Marakeške politične deklaracije pomenijo, da imajo ilegalni migranti prosto pot, so domala nedotakljivi, država mora poskrbeti za njih. Prosta pot naj bi se očitno odprla po 10. decembru 2018. Ker bo Avstrija še bolj zaprla meje, Italija pa naj bi tudi podobno razmišljala, obstaja velika verjetnost, da bo veliko ilegalnih migrantov pristalo kar – v Sloveniji. Ta je že zdaj za njih obljudena dežela.

Takšno pa je mnenje Jerneja Štromajerja, vidnega člana SD. Štromajer, ki meni, da je treba migrantom pustiti prosto pot v Slovenijo, je državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (iz kvote SD). (objava na Twitterju)

J. M.

novo staro popularno
NE, NE

Dragi Štromajer, ja naredi hotel pa si jih vzemi k sebi.Plačaj jim šolanje, saj so praktično nepismeni, financiraj jih, nas državljane pa pusti pri miru.Imamo dovolj etničnih v našem okolju ki delajo samo pi..arijo.

Jane

Če povzemate portal Blic, potem morate vedeti, da se pri nas piše ime avstrijskega predsednika vlade kot Sebastian Kurz in ne kot je povzeto iz vira.