KZ Krka opozarja na občuten padec odkupnih cen zelenjave

(foto: KZ Krka)

V Novem mestu je minuli konec tedna potekal 24. Gregorjev sejem, ki je bil prvič po 23 letih na novi lokaciji. Vsa leta je bil na lokaciji Graben, zemljiščih, ki so bila v lasti Kmetijske zadruge (KZ), letos je bilo to na peščenem platoju ob parkirišču trgovskega centra Qlandia. Graben je KZ namreč prodala, po neuradnih podatkih naj bi bil kupec sosednjo podjetje Krka, tovarna zdravil, ki deluje na drugi strani reke Krke.

Prireditev Gregorjev sejem z obsežnim spremljevalnim programom je bila kot vedno tudi letos zelo dobro obiskana, tokrat je bil poudarek na avtohtonih sortah in pasmah.

Poslovanje zadruge v letu 2017

KZ Krka je v letu 2017 dosegla 25,7 milijona evrov celotnih prihodkov, kar je 3,2 % manj kot leta 2016. Leto 2017 je zadruga zaključila z izgubo v višini 283.789 evrov. Zdajšnje vodstvo pri tem navaja, da je izguba za približno tretjino manjša od izgube v letu 2016. V vodstvu KZ navajajo, da je glavni vzrok za to zaprtje nekaterih nedobičkonosnih trgovin in ukinitev nedonosnih programov. Na poslovanje naj bi posledično vplivale tudi neugodne vremenske razmere – spomladanska in poletna suša, ki sta prizadeli tudi kmete oziroma kooperante.

V KZ Krka ob tem opozarjajo še na občuten padec odkupnih cen zelenjave.

Zaradi nižjih odkupnih cen je bilo lani posledično  tudi manj povpraševanja po kmetijskih repromaterialih, kot so semena, gnojila, fitofarmacija in podobno. Zaradi likvidnostnih težav pa so težje nabavljali blago za maloprodajo in odkupovali ter plačevali kmetijske proizvode.

Za KZ Krka, ki poleg dela Dolenjske pokriva tudi del Bele krajine, je znano, da se že dlje časa sooča z večjimi poslovnimi težavami in slabo likvidnostjo, kar je povezano tudi s krizo vodenja, saj se je v zadnjih letih na vodilnih mestih zamenjalo več vodstvenih oseb. Iz gradiva za novinarsko konferenco, ki jo je vodstvo pripravilo prejšnji teden, pa je razvidno, da so bankam lani vrnili 2,27 milijona evrov kreditov in plačali 219.971 evrov obresti. Stanje neporavnanih obveznosti pa naj bi bilo lani najnižje v zadnjih desetih letih. Hkrati se v zadrugi zmanjšuje število zaposlenih, s tem so stroške dela znižali za 11 %.

V nadaljevanju objavljamo odgovore Antona Prusa, zdajšnjega direktorja KZ Krka, na vprašanja, ki se nanašajo tako na oskrbo v trgovinah kot poslovanje.

Kako to, da v vaših trgovinah na policah s sadjem in zelenjavo ni pridelkov dolenjsko-belokranjskih kmetov, kaj je razlog? Opazno je namreč, da fižol, jabolka in podobna živila prodajate iz uvoza, ne od domačih kmetov.

KZ Krka je eden največjih odkupovalcev izključno slovenskega svežega sadja in zelenjave. Sadje in zelenjavo večinoma odkupujemo od pridelovalcev s področja Dolenjske ter Bele krajine. Naši kooperanti pridelujejo sezonsko zelenjavo, katere je v zimskem času  zelo malo ali skoraj nič.

Slovenija je samooskrbna z zelenjavo v približno 35 %, vse ostalo se uvozi iz tujine.

Med vrstami  zelenjave, za katere pridelavo se slovenski pridelovalci ne odločajo, je tudi fižol v zrnju in prav zato je večina tega blaga iz uvoza.

Kar se tiče jabolk, je  spomladanska pozeba 2017 uničila skoraj ves pridelek in to na območju celotne Slovenije. Prav zaradi tega tudi KZ Krka (tako kot drugi slovenski trgovci) nima na svojih policah slovenskih jabolk.

KZ prodaja nepremičnine, v teku sta prodaji v Škocjanu in tudi stavba, kjer sta uprava in Zadružni nakupovalni center (ZNC). Kaj je razlog za prodajo, ali imate že kupce in kako bo po prodaji stavbe v Novem mestu?

Na javno objavo za ZNC, kjer je bila izklicna cena postavljena pri 4,5 milijona evrov, se ni priglasil noben resen interesent.

KZ Krka je v letošnjem letu lokacijo Škocjan že odprodala, kupec je občina Škocjan, prodaja upravne stavbe ZNC pa je bila do 26. 2. 2018 na oglasnih straneh za prodajo  – tako kot ste tudi sami ugotovili in zapisali v članku na vaših straneh. Na javno objavo se ni priglasil noben resen interesent.

Razlog za prodajo premoženja je, da s prodajo poslovno nepotrebnega premoženja pridemo do svežega denarja s katerim bomo poplačali zapadle poslovne obveznosti do dobaviteljev in skladno z zahtevami bank zmanjševali  kreditne obveznosti, ki so nastale v zadnjih 10 letih. S tem izboljšamo likvidnost in omogočimo dokončno poslovno sanacijo Zadruge KZ Krka. Cilji poslovne in finančne sanacije so zapisani v Načrtu finančno poslovnega prestrukturiranja 2017 -2020 (NFPP), ki je bil soglasno sprejet s strani upravnih in nadzornih organov KZ Krka. Primarni cilj je popolna poslovna sanacija KZ Krka in že v letu 2018 minimalni pozitivni poslovni izid iz poslovanja.

Ali je cilj KZ, da poslovanje ohranja razprodajo nepremičnin?

Krka svoje nepremičnine prodaja, ne pa razprodaja, predvsem zaradi  dolgov iz preteklosti. Smo v času, ko KZ Krka prvič v svoji zgodovini poleg finančne sanacije izvaja tudi poslovno sanacijo, ki vključuje zapiranje nedonosnih trgovin, ukinjanje nedonosnih programov, kadrovsko optimizacijo, čiščenje portfelja artiklov, ukinjanje posameznih nedonosnih poslov oz. izločevanje tistih, ki prinašajo nič ali premalo dodane vrednosti.

Za nas sta najbolj pomembna dodana vrednost in ustvarjeni dobiček, ne pa sama realizacija prometa.

Kakšni so načrti glede zaposlenih?

V skladu s poslovno  sanacijo se bo zmanjševalo tudi število zaposlenih. Število zaposlenih se je v letu 2017 zmanjšalo za 9 %, ta trend zmanjševanja se bo nadaljeval tudi v letu 2018 v okviru potreb posameznih poslovnih enot za njihovo stroškovno učinkovito delo in v skladu z veljavno zakonodajo.

A. L.

novo staro popularno
Martin

Seveda. Nekaj je zelo narobe z vodenjem kmetijske politike v državi. Ministru Židanu sta zelenjava in sadje očitno figo mar.

Greta

Tega gospod ne pove, da KZ Krka zelenjavo in sadje večinoma nabavlja prek Mercatorja –
Agrokorja. Zato krompir iz Egipta, paradajz iz Hrvaške, jabolka iz Poljske, fižol iz Argentine itd. Malo je tega kmečkega odkupa, slabo plačujejo, nabijajo marže in dolgo se čaka na plačilo.