Kako po novem do gradbenega dovoljenja ali legalizacije črne gradnje?

Fotografija je simbolična.

Od junija naprej so začeli veljati prenovljeni zakoni s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov, ki med drugim prinašajo več novosti na področju pridobivanja gradbenega dovoljenja ali legalizacije črne gradnje. Postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja so po novem krajši, pogoji za legalizacijo črnih gradenj pa milejši.

Po gradbenem zakonu, ki je nadomestil del zakona o graditvi objektov, je za pridobitev gradbenega dovoljenja po novem potrebne manj dokumentacije, sam postopek pa naj bi se skrajšal. Gradbeno dovoljenje je mogoče pridobiti tudi po skrajšanem postopku, če investitor predloži vso potrebno dokumentacijo, dokazila in mnenja.

Rok za izdajo odločbe o zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja je po novem dva meseca od vložitve popolne zahteve, razen, če je potrebno usklajevanje z mnenjedajalci ali nadomeščanje mnenja. V tem primeru je rok za izdajo odločbe tri mesece od vložitve popolne zahteve.

Gradbeno dovoljenje pa po novem preneha veljati, če investitor v petih letih od pravnomočnosti dovoljenja ne vloži popolne prijave začetka gradnje.

Gradbeno dovoljenje po novem ni potrebno za gradnjo enostavnih in začasnih objektov, vzdrževanje objektov in za rušitev.

Za izboljšanje nadzora je uvedena obveznost prijave začetka gradnje in seznanitev inšpekcije. Nad samo gradnjo mora bdeti nadzornik, ki mora biti pooblaščeni arhitekt ali inženir.

Po izgradnji objektov, za katere je predpisano gradbeno dovoljenje, mora investitor po novem obvezno pridobiti uporabno dovoljenje. To po stari zakonodaji na primer v primeru enostanovanjskih hiš ni bilo potrebno. Pri vseh gradnjah, razen pri zahtevnih objektih in objektih z vplivom na okolje, je mogoče uporabno dovoljenje pridobiti brez posebnega ugotovitvenega postopka in opravljenega tehničnega pregleda, mora pa investitor med drugim predložiti izjave projektanta, nadzornika in izvajalca, da so dela dokončana, skladna z izdanim gradbenim dovoljenjem in da so izpolnjene bistvene zahteve.

Legalizacija črnih gradenj

Za objekte brez potrebnih dovoljenj, ki so bili zgrajeni pred uveljavitvijo zakona in pri katerih se ugotovi, da so odstopanja od gradbenega dovoljenja glede na določbe zakona dopustna (npr. ne posegajo v druga zemljišča, dimenzije ne odstopajo za več kot 0,3 metra, namembnost objekta ni spremenjena), je mogoče vložiti zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja. Ko bo dovoljenje dokončno, se bo štelo, da objekt ni nelegalen ali neskladen.

Če pa je objekt nelegalen ali neskladen zunaj okvirov dopustnih odstopanj od gradbenega dovoljenja, je mogoče v petih letih od uveljavitve zakona vložiti zahtevo za legalizacijo, kateri je treba predložiti dokumentacijo za legalizacijo, ki jo izdela pooblaščeni arhitekt ali inženir in mora med drugim vključevati posnetek stanja objekta. Vlagatelj mora tudi plačati nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora ter komunalni prispevek, objekt pa je legaliziran, če je skladen z veljavnimi predpisi ali s predpisi, ki so veljali v času začetka gradnje, in so bila pridobljena vsa mnenja.

Legalizacija ni mogoča za objekte, ki so bili zgrajeni po 30. aprilu 2004 in vplivajo na okolje ali je zanje obvezna presoja sprejemljivosti.

Za objekte, ki so bili zgrajeni brez gradbenega dovoljenja pred 1. januarjem 1998 in so evidentirani v katastru stavb, je mogoče dobiti dovoljenje za objekt daljšega obstoja. Zahtevi je treba med drugim predložiti potrdilo o daljšem obstoju objekta ter plačanem nadomestilu za degradacijo in uzurpacijo prostora in komunalnem prispevku.

Relacije država – občine

Sprejel je bi tudi novi zakon o urejanju prostora, ki prinaša mehanizem za usklajevanje javnih interesov. Pri usklajevanju interesov med državo in občinami namreč pogosto prihaja do težav na operativni ravni, kar lahko ustavi investicije, zato bo zdaj v primeru spora o prevladi določene javne koristi nad drugo odločala vlada na podlagi mnenja komisije vlade za prostorski razvoj.

Zakon pri načrtovanju uvaja regionalni prostorski plan in občinski prostorski plan. Prvi se bo uporabljal na ravni razvojnih regij, drugi pa na ravni občin in bo nadomestil strateški del občinskih prostorskih načrtov.

Zakon med drugim tudi prenavlja sistem plačevanja komunalnega prispevka, plačilo katerega bo pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja, in občinam daje možnost uvedbe takse za neizkoriščena stavbna zemljišča.

C. R.

Komentarji