Kako izbrati pravi električni števec in moč glavnih varovalk

(pixabay.com)

Ko gradimo hišo, se pogosto pojavi dilema, za kakšen električni števec naj se odločimo in kako močne glavne varovalke naj izberemo, da bo naš račun za elektriko čim nižji. Podobno vprašanje se pojavi, ko preverjamo, ali bi se nam splačalo števec in varovalke zamenjati.

Izbira pravih glavnih varovalk je pomembna, ker lahko preslabotne varovalke povzročajo izpade elektrike, premočne pa pomenijo višji mesečni račun. Na Elektru Primorska pravijo, da je moč glavnih varovalk najbolje določiti glede na pričakovano maksimalno moč, ki jo potrebujemo v stanovanju ali hiši. Najpogostejše izbrane varovalke so 1 x 25 A, tam kjer se pričakuje namestitev toplotne črpalke pa 3 x 20 A, pravijo.

Moč varovalk je po navedbah Elektra Ljubljane najbolje določiti glede na aparate, ki jih uporabljamo. “Za gospodinjske odjemalce, ki elektriko uporabljajo le za razsvetljavo in manjše gospodinjske aparate, praviloma zadostujejo že varovalke nazivne vrednosti 1 x 16 A. Za veliko večino gospodinjstev, ki uporabljajo tudi pralni in sušilni stroj, električno pečico in klimatsko napravo zadostujejo varovalke 1 x 25 A ali 1 x 35 A. Te so tudi najpogosteje vgrajene pri stanovanjskih enotah. Pri enodružinskih hišah, ki so praviloma opremljene s specifičnimi dodatnimi električnimi napravami, pa se največ uporabljajo varovalke nazivnih vrednosti 3 x 20 A ali 3 x 25 A,” so pojasnili za portal Moja Dolenjska in dodali, da se ob priklopu toplotne črpalke zahteve po priključni moči praviloma še dodatno povišajo.

Pravijo še, da zamenjava glavnih varovalk pri njih stane med 34,15 in 49,95 evri.

Na Elektru Celje glede glavnih varovalk pravijo, da se odjemalci, ki imajo trifazni priključek, najpogosteje odločajo za varovalke 3 x 20 A, ki imajo 14 kW priključne moči, tisti z enofaznim priključkom pa za varovalke 1 x 25 A, ki imajo 6 KW priključne moči.

Enotarifni ali dvotarifni električni števec?

Za višino mesečne položnice za elektriko je pomembna tudi pravilna izbira števca, pri čemer lahko izbiramo med enotarifnim in dvotarifnim števec. Enotarifni števec porabo električne energije ves čas obračunava po enaki (srednji) ceni, medtem ko jo dvotarifni obračunava glede na nižjo in višjo tarifo. Višja tarifa velja med delovnikom od 6. ure zjutraj do 22. ure zvečer, vmesnem času ter med vikendi in prazniki pa velja nižja tarifa.

Na Elektru Ljubljana pravijo, da je enotarifno merjenje za uporabnika ugodneje, če več kot 65 odstotkov električne energije porabi v visoki tarifi. Dodajajo še, da za spremembo z dvotarifnega na enotarifno merjenje zamenjava števca ni potrebna.

“Pri povprečni porabi električne energije slovenskega gospodinjstva, ki znaša približno 300 kWh na mesec, mora imeti odjemalec, da se mu splača imeti enotarifni obračun električne energije, v času višje tarife porabo večjo od 73 odstotkov glede na skupno porabo. Izračun je narejen po ceniku za omrežnino,” glede izbire števca pravijo na Elektru Celje. Dodajajo še, da na področju Elektra Celje dvotarifni števec uporabljata dve tretjini vseh odjemalcev.

Na Petrolu, kjer že nekaj časa ponujajo tudi elektriko, pa pravijo, da je izbira vrste števca odvisna od posameznika ter tega, ali več elektrike porabi v času višje ali nižje tarife: “A menimo, da bistvenih prihrankov pri zamenjavi ni.” Da se izplača enotarifno obračunavanje, mora po njihovi oceni odjemalec vsaj 60 odstotkov celotne porabljene elektrike porabiti v času višje tarife.

M. K.