Izgradnja južne 3. razvojne osi in novomeške obvoznice se spet odmika

Načrtovana trasa od priključka Novo mesto - vzhod do priključka Osredek. O drugi načrtovani novomeški obvoznici se zaenkrat nič ne ve.

Začetek izgradnje novomeške zahodne obvoznice je bil obljubljen v letu 2019, končan naj bi bil v letu 2022. Zdajšnji podatki kažejo, da temu ne bo tako, če ne bo zapletov, se bo gradnja začela naslednje leto. Od Osredka do priključka za Maline se naj bi gradnja glede na obljube začela leta 2020 in končala leta 2024. Tudi tu kaže, da obljube ne bodo uresničene.

V začetku oktobra 2017 so predstavniki štirih občin (Novo mesto, Črnomelj, Metlika in Semič) in minister za infrastrukturo Peter Gašperšič podpisali protokol načrtovanja južnega dela ceste tretje razvojne osi. V njem so bile predvidene dejavnosti za gradnjo nekaj manj kot 18-kilometrskega cestnega odseka vključno s predorom pod Gorjanci do priključka Maline na belokranjski strani Gorjancev.

Vir: Dars

Nova cestna povezava je razdeljena v dva odseka. Prvi je dolg 5,5 kilometra in bo šel od avtocestnega priključka Novo mesto – vzhod do priključka Osredek, ki bo hkrati tudi priključek za tovarno Revoz. Ta zajema prvo in drugo etapo nove cestne povezave. Vrednost je ocenjena na 80 milijonov evrov. Gašperšič je dejal, da je približno polovica potrebnega denarja zagotovljena iz evropskih sredstev.

Priključek od Osredka do priključka Maline pa bo dolg 12,4 kilometra in zajema tretjo in četrto etapo nove cestne povezave. Vrednost je ocenjena na 270 milijonov evrov.

Gašperšič je oktobra 2017 dejal, da gradbeno dovoljenje za prvi del (do Osredka) pričakujejo leta 2019, ob zagotovljenih proračunskih sredstvih pa se bodo leta 2019 začela tudi prva gradbena dela. V tem delu bodo prioritetno obravnavali premostitev reke Krke (mostu na Krki).

Od Osredka do priključka Maline bo cesta dolga 11 kilometrov, graditi naj bi začeli leta 2020 in končali leta 2024. Cesto bo gradila Družba RS za avtoceste (Dars). Od Malin dalje pa je vse še odprto.

Tako je bilo 6. oktobra 2017. Za 350 milijonov evrov bi lahko imeli do leta 2024 urejeno cestno povezavo do Malin, vključno s predorom pod Gorjanci. V uredništvu smo preverili, kje smo po 16 mesecih.

Na Darsu so nam pojasnili, da je na odseku od priključka Novo mesto – vzhod do priključka Osredek (vključno s povezovalno cesto do Belokranjske ceste v Žabji vasi) pridobljenih približno 98 odstotkov vseh zemljišč. Vloga za gradbeno dovoljenje je bila na ministrstvo za okolje in prostor predana v decembru 2018. V pridobivanju je tudi okoljevarstveno soglasje.

Trenutno je v izvedbi javni razpis za pridobitev inženirskih storitev in nadzora v času gradnje. Priprava razpisa za izvajalca je predvidena v drugi polovici leta 2019.

Pričetek gradnje je predviden v prvi polovici leta 2020, ob predpostavki, da v postopku pridobivanja okoljevarstvenega soglasja in gradbenega dovoljenja ter v postopku javnih razpisov ne bo pritožb.

Odmikališč na Gorjancih ne načrtujejo

Ker se vse skupaj odmika, s tem se odmika tudi gradnja ceste do Bele krajine, smo Dars vprašali, če nameravajo na cesti čez Gorjance urediti vsaj odmikališča za tovornjake. Znano je, da so tam veliki prometni zamaški. Povedali so nam, da ne načrtujejo ukrepov izven meje državnega prostorskega načrta. Vzdrževanje in upravljanje obstoječega državnega cestnega omrežja pa da je v pristojnosti Direkcije RS za infrastrukturo, ki je organ v sestavi ministrstva za infrastrukturo.

Ugotovili smo tudi, da na ministrstvu, ki ga vodi Alenka Bratušek, področju južne 3. razvojne osi ne namenjajo prav velike pozornosti. Na naša vprašanja o tem, ali se roki zamikajo in ali načrtujejo odmikališča na Gorjanci, so nas na kratko preusmerili na Dars, ki da je investitor projekta 3. razvojne osi, kar pa ne drži povsem.

Kako je bilo doslej?

Priprave za izgradnjo tretje razvojne osi so se začele že jeseni 2004. Do jeseni 2008 je bila večina stvari pripravljena, nato pa se je vse tako rekoč ustavilo. Leta 2011 je nato takratna vlada govorila, da je južni del 3. razvojne osi lahko zgrajen v treh ali štirih letih. Nato je leta 2014 takratna predsednica vlade Alenka Bratušek ob obisku v Semiču obljubljala, da bo še v njenem mandatu v Beli krajini poskrbljeno vsaj za potrebno dokumentacijo in odkup zemljišč. Iz tega ni bilo nič. Bratiškova je zdaj ministrica za infrastrukturo. Doslej smo jo zaznali zgolj pri 2. železniškem tiru Divača – Koper, pri izgradnji 27 kilometrov enotirne železniške proge v vrednosti okoli 1.300 milijonov evrov.

Kdaj je bila Bela krajina najbližje boljši cestni povezavi?

V programu Pokolpje je bilo za razvoj infrastrukture na tem območju načrtovanih kar 252 milijonov evrov. Vendar pa je vlada Mira Cerarja program spremenila. Ob tem, ko je izvajanje programa iz leta 2016 podaljšala na leto 2020, so iz programa tudi v soglasju s svetom območnega razvojnega partnerstva, kjer so sodelovali vsi pristojni vodilni občinarji, »izginila« tudi ta načrtovana sredstva. Pred tem sploh niso bila črpana.

Stvari se bodo še zavlekle. Kako bo izgledala cestna povezava od avtoceste do Malin pa si poglejte v naslednjem video-posnetku, izdelanem že v letu 2012.

Vir: YouTube PNZ, d. o. o.

Kot zanimivost. Osnovni tehnični podatki o novi trasi od avtoceste do priključka za Maline, za katero nihče ne ve, kdaj bo končana, so naslednji:

  • dolžina štiripasovne ceste: 17,9 km,
  • dvopasovne navezovalne ceste 3,1 km,
  • 7 izvennivojskih priključkov,
  • 3 mostovi,
  • 4 viadukti,
  • 1 predor Gorjanci (dolžine 2.341 m),
  • 2 pokrita vkopa,
  • 10 nadvozov,
  • 10 podvozov,
  • 2 podhoda in
  • 2 počivališči (tipa E, F) – Težka Voda vzhod in Težka Voda zahod.

(Vir: Dars)

J. M.

novo staro popularno
Korel

Za Belo krajino jih ne briga čisto nič, glavno da bodo postavljeni migrantski centri Zmeraj ko je vprašanje gradnje tretje razvojne osi, se, zatakne, zakaj??? Ker Bela krajina jim pomeni čisto nič, zakaj so Korošci protestirali in dosegli gradnjo avtoceste??? Avtoceste v Beli krajini ne bo še lep čas, dokler imajo prednost druge stvari.

poznano

Glede na to koliko se država briga za Belo krajno ceste še 50 let ne bo.Morali bomo res protestirat tako kot Korošci.