Gasilci praznujejo, status prostovoljnih gasilcev še vedno ni urejen

Vlada Marjana Šarca zavrnila ureditev statusa prostovoljnih gasilcev, za gasilce ni denarja.

Gasilci so tisti, ki vedno znova nesebično pomagajo. Naj bodo to požari, naravne nesreče, vremenske ujme ali poplave. Vedno so tam, ko jih potrebujemo. Za to žrtvujejo veliko ur prostovoljnega dela. V Sloveniji je okoli 160 tisoč prostovoljnih gasilk in gasilcev, v 13 poklicnih teritorialnih gasilskih enotah to delo opravlja še okoli 1200 poklicnih gasilcev.

Da so vsi zelo pomembni, ni nobenega dvoma. Zato smo preverili, ali je na področju gasilske službe in zakonodaje vse urejeno tako, kot si gasilci tudi zaslužijo. In ugotovili, da temu ni tako.

V Sloveniji še vedno ni urejen odnos med prostovoljnim gasilcem in delodajalcem, to je tistim, kjer je gasilec zaposlen. V proračunu še vedno ni zagotovljenega denarja za preventivne zdravstvene preglede operativnih gasilcev. Nadalje gasilcem še vedno ni zagotovljeno dodatno zdravstveno zavarovanje. Z vidika državnega proračuna bi bili zneski majhni, vendar vladajoča struktura na to ne pristaja. Za gasilce ni denarja. Prav tako so proti temu, da bi se vsak dan izvajanja javne gasilske službe prostovoljnim gasilcem štel kot dodatno pokojninsko zavarovanje.

Pod Cerarjem bi šlo

Vse to so že marca 2018 predlagali v poslanski skupini Slovenske demokratske stranke. Poslanci v prejšnjem sklicu, v času, ko je vlado vodil Miro Cerar, so njihov predlog potrdili, vendar le v prvem branju, do končne potrditve zaradi padca Cerarjeve vlade ni prišlo.

Pod Šarcem ne gre

V novem, zdajšnjem sklicu, so v SDS ponovno predlagali spremembe zakona o gasilstvu, vendar jih je vlada, tokrat pod vodstvom Marjana Šarca, v kateri sodelujejo vladne stranke LMŠ, SD, SMC, DeSUS in SAB (z nadkoalicijsko Levico), zavrnila. Kot razlog so v vladi navedli nesistemskost zakona, glasovali so proti spremembam gasilskega zakona.

Zato status prostovoljnih gasilcev še naprej ostaja neurejen.

Edino, kar so aprila letos potrdili, je bila novela zakona o voznikih, ki gasilcem omogoča vožnjo manjših vozil, kateri masa presega 3,5 tone, z izpitom kategorije B. S tem je zagotovljena 24-urna operativna pripravljenost v primeru naravnih nesreč.

150 let gasilstva na Slovenskem

Letos je 150-letnica ustanovitve prve požarne obrambe v Metliki, kar je tudi 150-letnica gasilstva na Slovenskem. Gasilska zveza Slovenije je bila ustanovljena pred 70 leti, Slovenski gasilski muzej dr. Branka Božiča v Metliki je bil odprt pred 50 leti.

V septembru leta 1869 se je na pobudo graščaka Josipa Savinška v Metliki na grajskem vrtu postrojilo 27 meščanov, ki so morali biti starejši od 16 let in primerno močni, da so lahko poganjali staro brizgalko pritrjeno na velikem vozu. Pred cesarsko kraljevim stotnikom in deželnim poslancem so njim bile podeljene čepice, tako se je začelo organizirano gasilstvo na slovenskih tleh. Kot je zapisano na spletni strani PGD Metlika, so bili prvi metliški požarni brambovci kočarji, trgovec, posestnik, tesarji, mesar, zidar, kovač, sedlar, krojač, klobučar, dva dimnikarja, gostilničar in krojač. Po narodnosti so se vsi imeli za Slovence ali vsaj za Kranjce.

M. P.