Danes praznujemo dan državnosti, dan, ko je Slovenija postala neodvisna država, rojstni dan slovenske države torej. Pred 26 leti je bil čas slovenske osamosvojitve, vojne za Slovenijo, prizadevanj za mednarodno priznanje in plebiscita.
Nekdanja skupna država je bila ob koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja na manj kot tretjini povprečja razvitosti zahodne Evrope, Slovenija, ki je bila njen najrazvitejši del, je bila na okrog 40 odstotkih. Po osamosvojitvi so se stvari spremenile, navkljub temu, da je bilo v tistih letih hudo, saj je samostojna država izgubila nekdanje skupne trge, velik del gospodarstva se je znašel v šoku. Vendar so se stvari postopoma uredile, ob koncu leta 2008 smo že dohitevali povprečni standard zahodnih držav. Vmes smo leta 2004 postali del Evropske unije, nato smo 1. januarja 2007 prevzeli še evro in s tem postali še del evropskega monetarnega evroobmočja. Leta 2008 je Slovenija uspešno predsedovala Svetu EU. Postali smo tudi članica zveze Nato. Vstopili smo tudi v schengensko območje. Standard Slovencev se je bistveno povečal. Po kazalniku kupna moč na prebivalca smo bili ob koncu leta 2008 že na 91 odstotkov evropskega povprečja. Italija, na primer, je bila tega leta na 100 odstotkih. Po tem letu pa je tudi Slovenijo zajela svetovna kriza, ki se je sprva iz finančne prelila še v gospodarsko. To je spet močno vplivalo na slovensko gospodarstvo, kupna moč se je spet znižala in smo spet bližje 80 odstotkom evropskega povprečja. Vseeno pa je to povsem nekaj drugega kot ob koncu osemdesetih let, v času osamosvajanja.
Ko zdaj pregledujemo, kaj vse se je v teh 26 letih spremenilo, lahko ugotovimo, da je prebivalec Slovenije, rojen konec osemdesetih let prejšnjega stoletja, do svoje polnoletnosti zamenjal tri valute in štiri vrste bankovcev. Zato je primerjava med povprečnimi plačami v zadnjih dvajsetih letih nekoliko težja.
Več nam o nekdanjih in zdajšnjih časih pove primerjava podatkov o tem, koliko časa smo za nakup določene dobrine ali storitve morali delati v 1991 in koliko v 2016. V 2016 smo na primer za nakup kilograma črnega kruha morali delati za tretjino manj časa, za nakup kilograma sladkorja trikrat manj, za nakup kilograma kave štirikrat manj in za nakup novega osebnega avtomobila znamke Renault Clio dvakrat manj kot pred petindvajsetimi leti.
Koliko časa smo morali za nakup posamezne dobrine delati v letu 1991 in koliko v 2016
| 1991 | 2016 | |
| Črni kruh [kg] | 27 min. | 18 min. |
| Svinjina, kotlet [kg] | 2 h | 56 min. |
| Sveže mleko, neposneto [l] | 15 min. | 9 min. |
| Jedilno olje [l] | 46 min. | 18 min. |
| Sladkor, beli [kg] | 27 min. | 9 min. |
| Kava, mleta [kg] | 5h 2 min. | 1h 17 min. |
| Dnevni časopis | 17 min. | 14 min. |
| Novi osebni avtomobil Renault Clio | 3.702 h | 1.915 h |
Še nekaj poudarkov:
BDP/prebivalca: Leto 1991: 5.100 evrov, v letu 2016: 19.300 evrov.
Delovno aktivni: Leto 1991: 894.000, v letu 2016: 817.000.
Brezposelnost: Leto 1991: 75.000 (stopnja brezposelnosti 7,8 %), v 2016: 103.000 (11,2 %).
Število upokojencev: Leto 1992: 420.000, v letu 2016 že 615.000 (povečanje za 50 %).
Razmerje med številom upokojencev in številom delovno aktivnih: 1,82 proti 1,45 (leti 1992 in 1,45).
Pokojnine v primerjavi s plačami: V 1992 so povprečne neto starostne pokojnine dosegale 77,8 % neto plače, v 2016 le še 59,5 %.
Povprečna starost prebivalcev: 1. januarja 1991 je bila 35,9 leta, 1. januarja 2016 je bila 43 let. Postajamo starajoča se družba.
Učenci: Leta 2015 je bilo v osnovne šole vpisani skoraj 50.000 manj osnovnošolcev kot v letu 1991. Se pa število otrok, vpisanih v osnovno šolo, od leta 2011 spet nekoliko povečuje, kar je posledica večanja števila rojstev v obdobju od 2004 do 2010.
Selitve iz države: V obdobju od 2006 naprej se iz države letno odseli v povprečju od 12.000 do 16.000 oseb.
Življenjska doba: V primerjavi z letom 1991 živimo dlje. V 1991 je bila povprečna starost umrlih 70 let, v 2015 pa skoraj 7 let več. Deklice, rojene v 2015 v Sloveniji, lahko pričakujejo, da bodo doživele 83,5 leta, dečki pa 77,5 leta.
Opremljenost gospodinjstva z aparati: V 1993 je imelo stroj za sušenje perila 4,1 % gospodinjstev, v 2015 pa 32,7 %. Podobno je s pomivalnim strojem: v 1993 ga je imelo 15,5 % gospodinjstev, v 2015 pa 57,2 %. Močno je narasel tudi delež gospodinjstev, ki so imela osebni računalnik: v 1993 je bilo takih gospodinjstev 13,7 %, v 2015 pa 75,2 %.
Osebni avtomobili: v 1991 jih je bilo 297, v 2015 pa 523 na 1.000 prebivalcev. Dejanska individualna potrošnja.
Turizem: V letu 1991 smo imeli 1,4 milijona prihodov turistov, v letu 2016 je bilo teh 4,3 milijona.
Kako nam kaže?
Prebivalstvo Slovenije naj bi se povečevalo do približno leta 2025 (in se povečalo na okrog 2.083.000), nato naj bi število prebivalcev začelo počasi padati. 1. januarja 2080 naj bi imela Slovenija 1.938.000 prebivalcev, kar je 6 % manj kot v letih 2015. V naslednjih 65 letih naj bi se zelo pomembno spremenila starostna sestava prebivalstva Slovenije. Leta 2057 naj bi bila slaba tretjina vseh prebivalcev starejših od 65 let.
Kaj nas lahko skrbi?
To, da so nas v zadnjih letih po razvoju prehitele nekatere srednjeevropske države, kot so Slovaška, Češka in nekatere ostale, ki so bile včasih daleč za nami. Nadalje to, da so zaradi množičnega pritiska migracij iz tujih civilizacij ogroženi temelji Evropske unije. In pa to, da Slovenija postaja starajoča se družba. Slovenci smo namreč deveta najstarejša država po prebivalstvu na svetu (med 230 državi je prebivalstvo starejše samo še v 8 državah).
Viri: Statistični urad RS, Eurostat.
Lepo in doživeto praznovanje današnjega rojstnega dne naše domovine vam želimo in ne pozabimo na – zastave.
Še nekaj o osamosvojitveni vojni: Vojna za Slovenijo se je začela 27. junija 1991 in je trajala 10 dni, do 7. julija 1991, ko je bila na Brionih pod pokroviteljstvom Evropske skupnosti (zdaj EU) podpisana Brionska deklaracija, ki je pomenila konec osamosvojitvene vojne. Predsedstvo takratne SFRJ je 18. julija sklenilo, da bodo enote JLA umaknili iz Slovenije. V vojni za Slovenijo je na slovenski strani padlo 19 žrtev, 182 je bilo ranjenih. Na strani JLA je padlo 45 žrtev, 146 je bilo ranjenih. Teritorialna obramba je zajela 4.693 vojakov JLA in pripadnikov jugoslovanske zvezne policije. Enote JLA so ubile tudi 12 tujih državljanov, med drugimi dva avstrijska novinarja na Brniku.
Uredništvo
