Črnomelj: Dejanski razlogi za zaplete pri gradnji osnovne šole Loka

Vhod v osnovno šolo, ki je še vedno takšen kot pred 52 leti. (vir: Vrtec)

Nadomestno izgradnjo 52 let stare osnovne šole v črnomaljski Loki bi morali opraviti že zdavnaj. Občina je nato leta 2016 zatrdno obljubila, da bo gradnja končana v letu 2019. Kmalu so letnice začeli zamikati. Danes je jasno, da stvari na občinski ravni niso bile pripravljene, v vmesnem času se je pričakovana vrednost iz 4,1 milijona povzpela na dobrih 10,1 milijona evrov.

Občina pod novim vodstvom je zdaj spremenila projekt, načrtujejo, da se bo gradnja začela v letu 2020 in končala v letu 2022. Povsem so spremenili tudi pričakovane finančne vire. Kar 9 od dobrih deset milijonov evrov pričakujejo od države in Eko sklada. Še pred odločanjem o državnem denarju pa morajo pripraviti recenzijo projekta, ki bo podlaga za odločanje o tem. No, to bi moralo pripraviti že prejšnje občinsko vodstvo. Pa so se kar izgovorili na lanske dvojne volitve.

Glede izgradnje šole ne stoji križem rok niti Svet zavoda, ki mu predseduje mag. Maja Kocjan. Zato smo tudi njo vprašali, kako je s tem.

Stavba osnovne šole v Loki je bila leta 1967, večinoma je ista kot takrat. Leta 2000 so k šoli dogradili prizidek za predmetni pouk, nato je bilo konec z investicijami. Junija lani pa je bilo v Črnomlju neurje s točo, ki je del šole, trakt s šestimi učilnicami, tako poškodovala, da jo ni možno več sanirati. Del je zaprt, otroke k pouku dnevno vozijo v 12 kilometrov oddaljeno podružnično šolo v Adlešičih.

O tem, da je treba v Loki zgraditi nadomestno šolo, se je vedelo že dolgo. Končno naj bi nekaterim to postalo jasno šele leta 2014, ko so strokovnjaki gradbene stroke pri preverjanju razmer ugotovili, da bi bila rekonstrukcija starega dela dražja od novogradnje in ga je treba porušiti.

V občinskem proračunu prvič leta 2016 z oceno 4,1 milijona evrov in izgradnjo v letu 2019

Nato se je nadomestna gradnja šole v občinskem proračunu prvič pojavila leta 2016. Obljubljeno je bilo, da se bo priprava začela v letu 2017, gradnja leta 2018, končano naj bi bilo leta 2019. Vrednost je bila ocenjena na 4,1 milijona evrov, od tega naj bi država dala 1,6 milijona evrov, preostala 2,5 milijona evrov bi zagotovila občina.

V proračunu za leto 2017 je občina še kar vztrajala na navedbah iz leta 2016.

V proračunu za leto 2018 pa je bil že naveden zamik izgradnje v leto 2020, vrednost je bila še vedno ocenjena na 4,1 milijona evrov. Spremenila se je tudi finančna struktura. Država naj bi zagotovila že okoli 3,3 milijona evrov, občina pa le še okoli 800 tisoč evrov.

Potem so na občini pripravili kar tri rebalanse, to je popravke proračuna za leto 2018. V tretjem rebalansu je zapisana ocenjena vrednost 10,1 milijona evrov, gradnja se naj bi začela leta 2018 in končala leta 2020. Država naj bi dala 2 milijona evrov, še 1,1 milijona naj bi dobili od posrednih proračunskih porabnikov (ni navedeno od koga), občina pa bi v letih 2019 in 2020 zagotovila okoli 7 milijonov evrov.

Gradnja se leta 2018 ni začela, prišle so volitve in županja Mojca Čemas Stjepanovič se je morala posloviti.

Novoizvoljeni župan Andrej Kavšek pa je na torkovi novinarski konferenci napovedal, da je ocenjena vrednost izgradnje še vedno okoli 10 milijonov evrov, da naj bi okoli slabo tretjino pokrila občina, ki se bo za to morala zadolžiti, pričakuje pa tudi podporo Eko sklada in »obljubljeno državno pomoč«.

Iz predloga Načrta razvojnih programov za obdobje Kavškovega mandata (2019 do 2022), to je priloge občinskega proračuna, ki je ravnokar v javni obravnavi, pa je razvidno, da občina načrtuje, da se bo gradnja šole začela v letu 2020, zgrajena naj bi bila leta 2022.

Od države v dveh letih pričakujejo slabih 8 milijonov evrov pomoči, še 1,1 milijona evrov pričakujejo od Eko sklada, iz občinskega proračuna naj bi šlo nekaj manj kot milijon evrov.

Vse to so načrti. Iz ostalih dostopnih virov pa je razvidno, da denar za izgradnjo črnomaljske šole še ni zagotovljen. Resorno ministrstvo za izobraževanje namreč še vedno ni objavilo razpisa. Tudi, ko ga bo, nanj čaka veliko občin. Tudi državni proračun za leto 2019 je še vedno v sprejemanju. Tudi sredstva v Eko skladu še niso zagotovljena, tudi na ta čaka veliko drugih občin.

Gradbeno dovoljenje za šolo v Loki je bilo pridobljeno februarja 2018. Občina pa je pred dnevi na Upravno enoto Črnomelj dala zahtevo za izdajo spremembe dovoljenja. Občina je namreč v Kavškovem času skupaj z ministrstvom za izobraževanje projekt znova preučila in racionalizirala. V projektu so tudi jasno razmejili osnovne in nadstandardne rešitve, ki jih bo morala pokriti občina. Dokumentacijo so prepojektirali tudi zato, da bi dobili možnost sofinanciranja Eko sklada.

Občina mora pridobiti še recenzijo projekta, to je vlada naročila že lani poleti, vendar prejšnje vodstvo tega ni naredilo.

Vlada (takrat še Cerarjeva) je namreč 14. junija 2018 sprejela sklep, da mora občina za odločanje o sofinanciranju gradnje iz državnega proračuna pridobiti recenzijo projekta, to je strokovno mnenje o kakovosti načrtovanih rešitev. Obveznost sodelovanja ministrstva za izobraževanja pri projektu OŠ Loka je nastopila šele s tem sklepom. Nič in nikjer pa ni zapisano, koliko denarja bodo zagotovili za to.

Šele recenzija projekta bo namreč »lahko osnova za odločanje o dokončni projektni rešitvi in vzporedno tudi o sofinanciranju«, so nam sporočili z ministrstva.

Občina se bi na junijski sklep morala nemudoma odzvati. Pa se je?

Občina je junija lani, po neurju, na ministrstvo za izobraževanje poslala projektno dokumentacijo za izgradnjo šole, ministrstvo je prvo mnenje k projektu izdalo 24. julija 2018. Ugotovili so odstopanja načrtov od smernic ministrstva in splošne zakonodaje o graditvi objektov in urejanju prostora. Občina je nato pristopila k usklajevanju projektne dokumentacije. 16. avgusta 2018 je sledil ogled terena. Občina je nato šele 25. oktobra na ministrstvo poslala spremembe Projekta za izvedbo (PZI). Ministrstvo je nato drugo mnenje o ustreznosti projekta izdalo 21. decembra 2018. Za odločanje o sofinanciranju iz državnega proračuna so občino spet pozvali k izdelavi recenzije projekta.

Po podrobnejši analizi projektne dokumentacije je bila namreč tudi v drugem mnenju z dne 21. decembra 2018 podana vrsta odprtih vprašanj in dilem glede projektnih rešitev.

Šele po tem bo znano, ali bo država prispevala denar za izgradnjo in predvsem, koliko bo tega.

Januarja letos pa je ravnateljica Damjana Vraničar za Delo dejala, da so »najprej državne in nato še lokalne volitve zaustavile usklajevanja med občino in šolskim ministrstvom«. Da so bile torej za zastoj krive dvojne volitve.

Mag. Maja Kocjan, predsednica Sveta OŠ Loka.

Ker ima šola tudi svet zavoda, smo o dosedanjih zapletih in pričakovanjih vprašali predsednico Sveta osnovne šole, mag. Majo Kocjan.

Pred kratkim je bilo rečeno, da je izgradnja šole zastala zaradi lanskih volitev, kar se je pozneje izkazalo za neresnično. Kako vi, kot predsednica Sveta OŠ Loka, ocenjujete to zavlačevanje, kaj je bil razlog, morda nesposobnost ali so bili v ozadju morda drugi interesi?

“Po mojih neuradno prejetih informacijah odgovornih institucij v preteklosti ni bilo zadostne angažiranosti s strani naše občine in po njihovih navedbah naj bi bil to poglaviten razlog, da se gradnja osnovne šole še vedno ni pričela. Vsekakor volitve na to niso imele bistvenega vpliva, saj so še vedno za projekt na ministrstvu zadolženi isti ljudi in se ekipa po mojem vedenju ni spremenila. Moje mnenje je, da enostavno ni bilo zadostnega interesa v preteklih letih, da bi do izgradnje dejansko prišlo. V preteklosti so bile namreč možne prijave tudi na evropske razpise, ki so jih izkoristile mnoge občine po Sloveniji. Sama nisem seznanjena z razlogi, zakaj se naša občina na te razpise ni prijavila, ko je bilo to še mogoče. Zdaj je namreč financiranje gradnje veliko težje in je odvisno od državnih sredstev.”

Vsa leta ste opozarjali na nujnost izgradnje nove šole. Zdaj se bo to, kot kaže, končno uresničilo. Kaj bo to pomenilo za otroke, ki obiskujejo OŠ Loka, pa tudi za tam zaposlene?

“Drži, da sem sama kot občinska svetnica večkrat opozarjala na nujnost gradnje šole. Tudi Svet zavoda je v preteklem letu v oktobru sprejel sklep o zagotovitvi varnosti učencev 1. triade. Ti se namreč trenutno izobražujejo v prostorih, ki so stari več kot 50 let in kjer ob nalivih zamaka, v enem delu pa je šola zaradi posledic toče še vedno pokrita s polivinilom. Hkrati je Svet zavoda OŠ Loka poslal poziv na Vlado RS in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, da urgentno pospešijo priprave postopkov za začetek gradnje nove šole. Svet zavoda OŠ Loka do danes od pristojnih na državni ravni še vedno ni prejel uradnega odgovora, prav tako je varnost naših otrok in vseh zaposlenih še vedno pod vprašajem. Vsekakor pa kot predsednica Sveta OŠ Loke upam, da se bo gradnja šole pričela še preden pride do kakšne tragedije, ki je v takšnih razmerah vsekakor mogoča.”

Svet OŠ Loka je pristojnim že oktobra lani poslal naslednje pozive, odgovorov še vedno niso prejeli:

Stari del OŠ Loka, zgrajen leta 1967, zaprt po neurju s točo 8. junija 2018. Do takrat so v njem izvajali pouk.

J. M.