Arbitraža: Trdinov vrh je Sveta Gera in pripada Hrvaški

Slovenija je izgubila Trdinov vrh, saj je Sveta Gera hrvaško ozemlje. Vojašnica na Trdinovem vrhu je po razsodbi sodišča pripadla Hrvaški, tamkajšnji televizijski oddajnik pa ostaja na slovenskem ozemlju. V Šentjerneju s tem niso zadovoljni. Vas Drage v Beli krajini je na slovenski strani meje. Vas Brezovica pa bo tako kot zdaj delno na slovenski in delno na hrvaški strani, nad čimer so krajani precej razočarani. Slovenija pa je na morju dobila samo služnostno pravico dostopa do mednarodnih voda in izgubili status pomorske države.

Predsednik arbitražnega sodišča Gilbert Guillaume je včeraj v Haagu predstavil razsodbo o poteku meje med Slovenijo in Hrvaško. Uvodoma je poudaril, da sta se državi v sporazumu zavezali, da bo arbitražna odločitev zanju zavezujoča in da jo bosta uresničili v šestih mesecih. Dejal je tudi, da 90 odstotkov meje med državama ni sporne. Stroške arbitraže bosta pokrili Slovenija in Hrvaška, vsaka do polovice.

Slovenija je torej izgubila Trdinov vrh, saj je “Sveta Gera” hrvaško ozemlje, je včeraj sporočil predsedujoči Guillaume. Ozemlje, na katerem se nahaja vojašnica, je na hrvaški strani, sodišče pa je sporočilo, da ni v njihovi moči, da bi odločali o umiku vojske. Vas Drage v Beli krajini je na slovenski strani meje.

Kaj na to pravijo v Beli krajini in kaj v Šentjerneju?

Vas Drage ostajajo torej slovenske. Vas Brezovica pa bo tako kot zdaj delno na slovenski in delno na hrvaški strani. Krajani so pričakovali bolj življenjsko odločitev in so nad razsodbo precej razočarani. Nasprotno pa je metliški župan Darko Zevnik hitel razlagati, da je z razsodbo zadovoljen, saj je stanje takšno, kot je trenutno. Enakega mnenja je bil (pričakovano) tudi minister za javno upravo Boris Koprivnikar, ki je včeraj popoldne obiskal tamkajšnje prebivalce (na sliki).

Bili smo na Brezovici. Ena izmed krajank, Slovenka s slovenskim državljanstvom, je povedala, da imajo trenutno hišo na hrvaški strani, hlev pa v Sloveniji, zato je razsodba za njih neugodna. Drugi izmed krajanov pa je opozoril, da plačuje davke tako Hrvaški kot Sloveniji. Zanimalo ga je, ali bo še naprej tako. Minister mu je obljubil, da bo zdaj “mogoče reševati tudi takšne stvari”. Upravne enote naj bi pomagale, vsak primer bodo reševali individualno. Zatrdil je: “Upoštevali bomo tudi želje ljudi, kje bivajo in kje želijo urejati stvari.” Na vprašanje, ali nameravajo Slovencem, ki so pripadli Hrvaški, pa si želijo živeti v Sloveniji, ponudili nadomestna zemljišča, je odgovoril: “Arbitražni sporazum ne predvideva nobenih nadomestnih zemljišč.” Nasploh pa ne pričakuje, da bi se po tej razsodbi na hitro kaj spremenilo. Že takoj pa naj bi začeli tudi z urejanjem katastrov, vendar pa je tu potrebno tudi sodelovanje hrvaške strani. Za vas Drage, na primer, trenutno katastre vodijo v hrvaškem Ozlju, zato bo treba podatke pridobiti od hrvaške strani.

V Šentjerneju nezadovoljni

Župan Občine Šentjernej Radko Luzar je po razsodbi o meji na območju Trdinovega vrha povedal, da niso zadovoljni. Komunikacijski stolp je na slovenski strani, vojašnica na hrvaški, vmes pa je Trdinov vrh in še en stolp in ta naj bi sedaj bil na Hrvaškem. Povedal je: “To, da je komunikacijski stolp na slovenski strani, vojašnica pa na hrvaški, je bilo pričakovano, vendar pa je vmes še Trdinov vrh, še en stolp. Ta bi moral biti slovenski.” Povedal je, da je sporno majhno območje, pravzaprav le nekaj kvadratnih metrov.

Luzar je še povedal, da so ga klicali nezadovoljni občani, ki so zelo ponosni na Trdinov vrh. In ne na Sveto Gero. Dodal je sicer, da imajo s prebivalci na hrvaški strani dobre odnose, zato ne pričakuje nobenih zapletov.

Kakšne so rešitve pri ostalih? Tudi Posavje nezadovoljno

Meja na območju Posavja in Obrežja naj bi sledila mejam katastrskih občin. Župan Ivan Molan je že sporočil, da arbitraža v občini Brežice ne bo rešila nobene težave, ampak povzročila nove zaplete. Povedal je, da je meja določena po katastru Hrvaške. To pa pomeni, da bodo nerešena območja še naprej nerešena. Meja ob Sotli sledi katastrskim mejam, ne reki. Snežnik oziroma tako imenovane Tomšičeve parcele pripadajo Sloveniji in sledijo rapalski meji. Za reko Muro meja na splošno poteka po katastrskih mejah, del vasi Brezovec pa je na slovenski strani. Meja v Razkrižju gre po katastrskih mejah. Meja med Slovenijo in Hrvaško se določi na reki Dragonji in se konča na sredini ustja reke (kanala Sv. Odorika), kar pomeni, da se je Joško Joras znašel na Hrvaškem.

Kako pa s Piranskim zalivom? Dobili smo samo služnostno pravico, nimamo statusa pomorske države

Takratni zagovorniki arbitraže so bili prepričani v razplet na sliki. Žal do tega ni prišlo.

Sloveniji je pripadlo praktično 80 odstotkov Piranskega zaliva, vseeno pa ni dobila neposrednega stika z odprtim morjem, ki bi jih zagotavljal status pomorske države. Dobili smo samo služnostno pravico dostopa do mednarodnih voda čez hrvaško morje, kar je precej manj, kot je obljubljal sporazum Drnovšek – Račan, ki bi Sloveniji zagotavljal neposredni stik do odprtega morja. Območje slovenskega stika z odprtim morjem je široko 2,5 navtične milje. Na sliki objavljamo, kaj so obljubljali v času vlade Boruta Pahorja, da bomo dobili.

Kaj pravi zdajšnja vlada?

Zatrjuje, da bo odločbo sodišča spoštovala, ne glede na to, kakšna je. Hrvaška pa na drugi strani napoveduje nasprotno in zatrjuje, da je iz arbitraže izstopila zaradi afere z nedovoljenimi pogovori med slovenskima arbitroma Jernejem Sekolcem in agentko Simono Drenik, ker da je bil s tem proces nepovratno kontaminiran. Arbitražno sodišče je lani te obtožbe zavrnilo in zatrdilo, da kršitve niso bile tako hude, da ne bi moglo dokončati zadane naloge. Včeraj so objavili odločitev.

Iz primerjave fotografij (naslovne in te v besedilu) je razvidno, da je vse skupaj daleč od pričakovanj. To velja tako za Piranski zaliv, kot tudi za Trdinov vrh in vas Brezovico v metliški občini. Na Trdinovem vrhu gre za nekaj metrov zemlje, to, da je Brezovica delno na Hrvaškem, delno v Sloveniji, pa tudi ni nikomur podobno. Čas, da bi bilo to drugače, je bil takrat, ko je Hrvaška vstopala v Evropsko unijo in bi Slovenija to lahko pogojevala z ureditvijo meje. Pa je takratna vlada pod vodstvom Boruta Pahorja temu nasprotovala. Zamujeni čas je bil to!

T. H.